Video

Aktualne novice

Antibiotik - da ali ne?



Čeprav je danes domala vse informacije o kateri koli bolezni mogoče najti na spletu, je še vedno ogromno nejasnosti, predvsem o prehladnih obolenjih, za katere mislimo, da o njih vse vemo.

Še zlasti je veliko napačnega ravnanja pri zdravljenju otrok, saj starši v dobri veri, da za otroka naredimo najboljše, še vedno ponavljamo napake, ki so jih počeli naši starši: otroku znižujemo povišano telesno temperaturo za vsako ceno in to takoj, ko količkaj naraste, potem pa mu dajemo antibiotike, misleč, da so zanj najboljša izbira.

Antibiotiki so zdravila, ki rešujejo življenja, ko so ta ogrožena, ko v določenih primerih zaradi razširjene bakterijske okužbe naš imunski sistem zataji, nikakor pa ne bi smela biti zdravila za virusna obolenja, ki se bodo slej ko prej pozdravila sama od sebe.

V času, v kakršnem živimo, je za starše otrok, ki obiskujejo vrtec, nekaj nezaslišanega, da bodo morali kar naprej jemati bolniški dopust. Otroka bi radi čim prej pozdravili, zato od zdravnika nemalokrat pričakujejo (ali v najslabšem primeru celo zahtevajo), da mu bo predpisal antibiotik, ki bo otroka na hitro pozdravil. Zgodi pa se ravno obratno in otrok nemalokrat zapade v začaran krog jemanja antibiotikov.

Visoka telesna temperatura ni eden od bolezenskih simptomov (podobno kot izcedek iz nosu), ki ga moramo čim prej zatreti, da bomo ozdraveli. Koristna je, saj stimulira imunski sistem, da se ta lažje bori proti mikrobom, ki so vzrok okužbe. Ko temperatura naraste, postane naše telo neugodno okolje za bakterije in viruse.

Otroci po navadi dobijo višjo temperaturo in to hitreje kot odrasli, saj je njihov imunski sistem še nezrel in neizkušen. Visoka telesna temperatura pa je zanje še posebej dragocena, saj je, če dopustimo, da opravi svoje, najboljši način za dvigovanje otrokove odpornosti, seveda pa tudi najhitrejši način z najmanj stranskimi učinki za odpravo okužbe.

Poskrbeti moramo, da otrok z visoko telesno temperaturo počiva in pije dovolj tekočin, ni preveč oblečen oziroma pokrit, in jé zgolj lahko hrano (povsem normalno pa je tudi, da tak otrok sploh noče jesti).

Veliko staršev je mnenja, da je visoka telesna temperatura še posebej nevarna otrokovim možganom in da jo je tudi sicer najbolje čim prej znižati na normalno raven. Vročina ne more poškodovati možganov, dokler ne doseže 42 °C in vztraja nekaj časa, do česar pa pri bakterijski ali virusni infekciji praktično ne more priti. Otroku povišano telesno temperaturo praviloma znižujemo šele, ko naraste nad 38,5 °C, oziroma še bolje, nad 39 °C ali več, če jo otrok dobro prenaša.

Vedeti moramo, da lahko tudi pri virusnih obolenjih vročina naraste na 40 °C ali več, vendar mora po nekaj dneh vsaj nekoliko upasti. Skupno pa je lahko tudi pri virozah visoka telesna temperatura prisotna do deset dni, izjemoma celo več. Otroka, ki ima vročino in zaspi, sredi noči ne zbujamo (tudi če ima visoko vročino), da bi mu dali sirup ali svečko za zniževanje telesne temperature, saj mu bomo s tem naredili več škode kakor koristi.

Visoko telesno temperaturo, ki zahteva zdravnikovo pozornost, spremljajo: velik napor pri dihanju, bruhanje, otrdel vrat, hud vztrajen kašelj, ki traja več kot teden dni, izsušenost, slaba odzivnost otroka, izpuščaj, zmedenost ali kakršno koli obnašanje, ki sicer ni podobno značaju vašega otroka.

Pozorni smo tudi, če dobi vročino, višjo od 38 °C, otrok, mlajši od treh mesecev, ali pa vročino, višjo od 39 °C, otrok, mlajši od šestih mesecev. Pozornejši smo tudi, če gre za srčnega bolnika ali otroka, nagnjenega k vročinskim krčem, kjer telesno temperaturo praviloma znižujemo, ko doseže 38 °C.

Antibiotiki resno škodujejo našemu imunskemu sistemu, saj uničijo koristno črevesno mikrofloro. Da se ta znova obnovi, lahko traja tudi več mesecev, driska, ki je posledica jemanja antibiotikov, pa lahko traja tudi več tednov.

Nadvse pomembno je, da otroku ob antibiotiku dajemo učinkovite in kakovostne probiotike, vselej z nekajurnim presledkom med antibiotikom in probiotikom.

Z jemanjem probiotikov naj otrok nadaljuje tudi po končani terapiji z antibiotikom, vsaj nekaj tednov, idealno bi bilo nekaj mesecev. Probiotiki so tudi sicer dobra izbira, ko smo v dilemi, kaj ponuditi otroku za dvig odpornosti.

Antibiotiki delujejo le proti okužbam z bakterijami, medtem ko je večina otroških bolezni virusnega izvora. Starši bi morali zdravnika ob predpisu antibiotika vselej vprašati, ali je ta zares nujen in ali se ne bi dalo počakati še nekaj dni, da bi se stanje morebiti izboljšalo tudi brez antibiotika.

Po nekaterih študijah je več kot 90 odstotkov obolenj zgornjih dihal virusnega izvora in celo bakterijske okužbe, kot npr. akutno vnetje srednjega ušesa (kjer je najpomembnejši ukrep pravilno čiščenje nosu) in grla, pogosto izzvenijo same od sebe.

Lokalni antibiotiki pri večini otrok za zdravljenje akutnega vnetja očesne veznice (konjunktivitisa) niso potrebni, najpomembneje je, da otroku oči redno čistimo s fiziološko raztopino, medtem ko je zdravnikova pomoč potrebna le, če pride do neobičajnih simptomov ali če simptomi trajajo več kot sedem dni.

Ni komentarjev