Video

Aktualne novice

Cepivo je v resnici žrtev lastne uspešnosti



Gripa lahko prinese številne zaplete in celo smrt, opozarjajo strokovnjaki. Pred njo bi se morali obvarovati predvsem kronični bolniki in starejši od 65 let.

Delež cepljenih proti gripi pada in tudi precepljenost za bolezni, za katere je cepljenje obvezno. To je zaskrbljujoče, pravi predstojnik novogoriške enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Marko Vudrag.

Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med prebivalci. Čeprav so lahko zapleti pri kroničnih bolnikih in starejših od 65 let izjemno hudi in celo smrtni, se precepljenost proti tej bolezni v naši državi vztrajno zmanjšuje.

Pred desetimi leti se je proti gripi cepilo več kot 200. 000 Slovencev oziroma 10 do 15 odstotkov prebivalcev, lani pa le dobrih 68.000 oziroma tri do pet odstotkov. Medtem ko bolezen pri mladih brez kroničnih boleznih običajno poteka brez velikih zapletov, se pri ogroženih skupinah lahko razvije hujša klinična slika s pogostimi zapleti, kot so virusne in bakterijske pljučnice ali celo smrt.

“Gripa še ni na pohodu. Iz dobro postavljene mreže po državi spremljamo vzorce in ugotavljamo, kje se kaj dogaja. Virus je v državi in cepivo ga vsebuje, tako da je dobro. Cepivo proti gripi je sicer učinkovito v 50 do 90 odstotkov primerov.

Iz različnih razlogov nekateri med cepljenimi ne razvijejo dovolj odpornosti. Če kljub cepljenju zbolimo, pa se bolezen pojavi v zelo blagi obliki,” razlagazdravnik Marko Vudrag. Nesprejemljivo se mu zdi, da se ne cepi veliko zdravstvenih delavcev.“Kot zdravnik ne morem tvegati, da bom zbolel za gripo in okužil svoje paciente,” poudarja.


Nezaupanje v cepiva

V Sloveniji so nekatera cepljenja, na primer proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in hepatitisu B obvezna, medtem ko je, denimo, cepljenje proti HPV neobvezno, a prav tako brezplačno. V letu 2014 je precepljenost predšolskih otrok prvič padla pod 95 odstotkov oziroma pod mejo, ki velja kot zadostna za vzdrževanje kolektivne zaščite.

Če je precepljenost pri obveznih cepljenih nekaj nad 90 odstotki, pa je proti HPV pod 50 odstotki. V lanskem šolskem letu se je na Goriškem proti okužbam s HPV cepilo 52,2 odstotka šestošolk, na Koprskem še manj, le 43 odstotkov. Pri samoplačniških cepivih, denimo pri cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu in gripi, je precepljenost še slabša.

Starše skrbi, da bo imel otrok po cepljenju zdravstvene težave, nekateri se ne cepijo, ker nikoli ne zbolijo, drugi pravijo, da niso v stiku z obolelimi, tretji, da cepivo ni učinkovito … ”Antipropaganda cepivom je zelo močna.

To pa zato, ker ljudje spremljajo različne medije, na spletu se objavlja marsikaj, tudi strašljive zgodbe,” poudarja Vudrag. Kot pravi, v vsej svoji zdravniški karieri ni videl primera davice. To je zelo huda bolezen, pri kateri petina obolelih umre. Pri nas je ni več zato, ker se cepimo, poudarja.


Cepljenje in avtizem

“Na letni ravni v Sloveniji razdelimo 500 do 600.000 doz cepiv in z njimi ni nikakršnih problemov. Pojavljajo se nekateri stranski učinki, ki pa so bolj blage narave. Hudih posledic, sploh pa invalidnosti ali celo smrti, ni. Tudi to, da cepiva povzročajo avtizem, ne drži. Kitajci so naredili obsežno študijo, v kateri so zajeli 90 milijonov ljudi.

Dokazala je, da cepljenje ni povezano z avtizmom,” razlaga Vudrag. Alergijske reakcije so možne, priznava, vendar cepiva so danes zelo sofisticirana in kontrolirana, tako da iz njih odstranijo možne alergene. “Pri ošpicah lahko pričakujemo, da se na milijon doz zgodi ena huda alergijska reakcija, ko je zagrožena smrt. Če vzamemo okrog 20.000 slovenskih novorojenčkov na leto, bomo torej morali v Sloveniji čakati 45 let, da se bo zgodil en anafilaktični dogodek.

Če jih ne cepimo, pa bomo imeli letno mrtvih vsaj 50 otrok, približno dva na tisoč. Za nalezljive bolezni sploh ne vemo zato, ker jih držimo pod kontrolo. Cepivo je v resnici žrtev lastne uspešnosti. To je najbolj učinkovit ukrep v vsej zgodovini medicine, ” je prepričan Vudrag.


Bolezni niso izginile

Marsikdo meni, da je cepljenje proti nekaterim nalezljivim boleznim nepotrebno, češ da so izkoreninjene. Višja kakovost življenja, boljši življenjski pogoji, prehrana in higienske razmere zagotovo bistveno prispevajo k izboljšanju zdravstvenega stanja in zmanjšanju nevarnosti za nalezljive bolezni. “Vendar zelo čisti smo, a imamo otroško paralizo, zelo hudo bolezen. Virus funkcionira, še živi.

Ošpice tudi niso povezane s higieno. Te bolezni so pod kontrolo, nismo pa jih izkoreninili, kot smo črne koze konec sedemdesetih let. V petdesetih letih smo imeli hudo epidemijo, ko so otroci zaradi otroške paralize umirali ali so postali invalidi. Tega zdaj ni, a ne zato, ker ni bolezni, ampak zato, ker so bili otroci cepljeni,”poudarja Vudrag. Nasprotniki cepljenja po njegovem, zaradi svojih prepričanj, zlorabljajo rezultate, grafikone oziroma informacije o učinkih cepljenja.

Zdravstvena stroka pa je pri ozaveščanju javnosti in ustvarjanju družbene odgovornosti zelo šibka. Ni treba, da je cepljenje obvezno, pravi Vudrag. “Bolje bi bilo, da bi bili ljudje tako odgovorni, ozaveščeni in opolnomočeni, da bi vedeli, kako je pomembno. Torej, da ne bi bilo obvezno, a bi se cepili,” meni. Da bi to dosegli, pa bi morala država namenjati precej več denarja za ozaveščanje o pomenu cepljenja, pristavlja.

Ni komentarjev