Video

Aktualne novice

Primerno vlažen zrak lahko prepreči okužbe dihal




Z vlažnostjo zraka je lahko križ. Če je vlage preveč, se na zidovih začne pojavljati zdravju škodljiva plesen. Presuh zrak na drugi strani škodi dihalom, povečuje dovzetnost za okužbe, izsušuje kožo in lasišče ter slabo vpliva na počutje.

Zato bi moral biti merilnik relativne vlažnosti zraka, enako kot termometer, obvezna oprema vsakega doma in pisarne.

Strokovnjaki so si večinoma enotni, da je za človeško telo optimalna med 40- in 60-odstotna relativna vlažnost zraka v zaprtih prostorih. Če obstaja nevarnost razvoja zidne plesni (zaradi slabe izolacije ali toplotnih mostov), je bolje vzdrževati relativno vlažnost zraka bliže 40 odstotkom, sicer pa je za večino ljudi najbolj prijetna med 50- in 60-odstotna relativna vlažnost.

Ogrevanje prostorov pozimi suši zrak oziroma niža njegovo relativno vlažnost. Dodatno k temu pripomore tudi zračenje, ki je sicer nujno potrebno tudi v hladnih dneh. Z zračenjem namreč preprečimo kondenzacijo vlage na stenah (iz katere se lahko razvije plesen), zagotovimo ustrezno raven kisika ter poskrbimo za prijetno svežino prostora.


Negativne posledice presuhega zraka

Študije z bakterijami in virusi, ki se prenašajo po zraku, so pokazale, da je nevarnost okužbe najmanjša pri relativni vlažnosti zraka med 40 in 70 odstotki. To potrjujejo tudi epidemiološke raziskave o povezavi med številom respiratornih obolenj in vlažnostjo zraka v stanovanjih, pisarnah in šolah.

Rezultati so pokazali, da je pojavnost respiratornih obolenj nižja med ljudmi, ki živijo in delajo v prostorih s srednje vlažnim zrakom, medtem ko ljudje, ki se zadržujejo v prostorih z izrazito suhim ali izrazito vlažnim zrakom, pogosteje zbolijo na dihalih. Mejne vrednosti znašajo med 50 in 80 odstotki. Ali z drugimi besedami, če želite čim bolj zmanjšati možnosti okužbe dihal, naj relativna vlažnost zraka v prostoru ne bo nižja od 50 odstotkov in ne višja od 80 odstotkov.

Če k zgornjim ugotovitvam dodamo še podatek, da večina plesni ne uspeva pri vlažnosti, nižji od 60 odstotkov, tako pridemo do že omenjene idealne relativne vlažnosti zraka, ki znaša okrog 50 odstotkov. To pomeni, da je v hladnejšem delu leta potrebno zrak v zaprtih prostorih dodatno vlažiti, za kar strokovnjaki priporočajo aktivne vlažilce zraka.


Kakšen je primeren vlažilec

Pri izbiri vlažilca zraka je potrebno upoštevati več dejavnikov. Najpomembnejša sta velikost prostora, ki ga želimo vlažiti, in zmogljivost vlažilnika, izražena v količini ustvarjene vlage na časovno enoto.

Zanemariti ne gre tudi podatka o kapaciteti posode z vodo ter podatkov o glasnosti, porabi elektrike in enostavnosti čiščenja. Slednje je pomembno, saj je potrebno vlažilnik redno čistiti, s čimer preprečimo, da bi v zrak razpihoval morebitne patogene delce in alergene, ki se sčasoma naberejo v njegovi notranjosti.

Nekateri dražji (profesionalni) vlažilniki zraka omogočajo nastavitev in samodejno vzdrževanje želene vlažnosti zraka. Pri cenovno dostopnejših pa mora uporabnik za to poskrbeti sam z ročno regulacijo ter vklapljanjem in izklapljanjem naprave.


Zasilne rešitve – bolje kot nič, a …

Za silo lahko za vlaženje zraka poskrbimo tudi s posodicami z vodo ali vlažnimi brisačami na radiatorjih. To je vsekakor bolje kot nič, a na dolgi rok lahko primerno vlažnost zraka zagotovi le vlažilnik v kombinaciji z rednim spremljanjem vlažnosti z vlagomerom (higrometrom).

Glede na to, da ustrezna relativna vlažnost zraka v prostoru dokazano zmanjšuje možnosti za okužbe dihal, preprečuje dermatološke težave, ki jih povzroča suh zrak, ter blagodejno vpliva na počutje, je naložba v vlažilnik zraka in merilnik vlage tako tudi naložba v zdravje. Naložba, ki se lahko povrne že z enim preprečenim prehladom. Ali ste že kdaj sešteli, koliko porabite za razne pripomočke za lajšanje prehlada, in pomislili, kaj vse ste zamudili, ker ste obležali v postelji?

Ni komentarjev